jesenovanje razposajenih smrčkov

V letošnjem Krdelu razposajenih smrčkov je veliko novih volčičev in volkuljic. Zato je bilo jesenovanje za marsikoga prvi dogodek, ko je s spalno vrečo in nahrbtnikom odšel od doma na enkratno skavtsko dogodivščino.

 

V soboto, 12. novembra smo se v poznih popoldanskih urah zbrali pri cerkvi v sosednji župniji Škocjan. Župnik Damjan nam ne prijazno odstopil učilnico, v kateri se je zbralo 17 volčičev in volkuljic ter stari volkovi Akela, Bagira, Kača Kaja, Iki in Balu. Po ogrevanju naših mrzlih šapic so se volčiči razdelili v gruče - majhne skupinice, v katerih bodo sodelovali skozi celo leto. Nato so vsi novi člani prejeli tudi kroje oz. oranžne srajčke, ki jih bodo pridno nosili. Vsi skupaj smo se tudi naučili, kako izgleda urejen skavt v pravi skavtski noši. Tisti ki pa skavtov ne poznate gotovo mislite, da je to povsem preprosto, vendar bi vam naši volčiči gotovo zatrdili, da to čisto ne drži. :)
Isti večer so na obisk prišli tudi popotniki in popotnice, ki so nam pomagali zakuriti ogenj in pripraviti palice za pečenje hrenovk. Šentjernejski volčiči so gotovo najbolj lačni v slovenski džungli, saj so pojedli ogromno količino slastno pečenih hrenovk. Sicer pa so potrebovali dobro večerjo, saj je sledilo še veliko iger in najpomembnejši del večera.
Ob devetih zvečer, ko volčiči med tednom že trdno spijo, smo se odpravili peš na skalo posveta. To je najbolj slovesen posvet volčičev in volkuljic. V gozdu pri skali sta nas že pričakala Akela in Bagira. Najprej s pesmijo, nato pa v strogi tišino smo prišli na mesto posveta. Tam je Akela osebno poklicala vsakega novega volčiča sli volkuljico, za katerega so starejši volčiči rekli dobre besede. Le-te so morale Akelo prepričati, da je volčič res dovolj dober za sprejem v krdelo. Na koncu pa je Bagira vsaki gruči dal del svojega ulova - bikovo nogo, polno sladkih bombonov. 
Ko smo prišli nazaj v topel brlog, je vsak volčič dobil še posebno zadolžitev. Izbral si je osebnega spremljevalca, ki mu bo skozi leto dajal plene - naloge, ki jih bo mogel pridno izpolnjevati in uriti svoje skavtske sposobnosti. 
Ker pa je bila ura že pozna, smo vsi hitro zaspali in se kar kmalu zbudili. Ob 7h zjutraj smo namreč že šli k sv. maši, kjer so nas že pričakali naši starši.
Marsikomu je ta prva skavtska izkušnja ostala v lepem spominu in že komaj čakamo, da se odpravimo na veliko zimovanje! :)
Objavljeno v volčiči, novice

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.