V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sta besedi skavtstvo in skavt definirani kot:• skávtstvo -a s (ȃ) v nekaterih deželah organizacija, gibanje ali delovanje skavtov: razvoj skavtstva • skávt -a m (ȃ) v nekaterih deželah član mladinske organizacije, gibanja, ki si prizadeva oblikovati zdravo, iznajdljivo osebnost zlasti z življenjem v naravi: postati skavt; starosta skavtov
Slovar skavtskih izrazov pa angleško besedo za skavta – scout definira takole:
• Scout – Gozdovnik ali gozdovnica – je član veje gozdovnikov (Scout Section)
Za besedo Scout group pa pravi:
• Scout group – skupina enot, ki delujejo tako, da zagotavljajo kontinuiteto med vejami. Na primer: dve družini VV, ena družina IV in en klub PP.
V knjižici Temeljna načela, Svetovne organizacije skavtskega gibanja je skavtsko gibanjedefinirano kot ˝prostovoljno, nepolitično, vzgojno in izobraževalno gibanje mladih ljudi, odprto vsem, ne glede na njihovo poreklo, raso ali versko prepričanje in je skladno z namenom, načeli in metodo, ki jih je zasnoval ustanovitelj˝ (P.B. Box, 2).
Ker je skavtstvo je odprto vsem, je ena osnovnih usmeritev gibanja načelo nediskriminacije, pod pogojem, da posameznik prostovoljno sprejme namen, načelo in metodo skavtstva.
Box (1998, 4) pravi, da je namen skavtskega gibanja: ˝prispevati k razvoju mladih ljudi pri doseganju polnih telesnih, intelektualnih, socialnih in duhovnih potencialov kot posameznikov, kot odgovornih državljanov in članov svojih lokalnih, nacionalnih in mednarodnih skupnosti.˝
Idealen skavt je nekdo, ki je vedno pripravljen. To pomeni, da mu ni težko pomagati kjerkoli in kadarkoli. Poleg tega pa je skavt še vesel in navdušen nad življenjem, ima rad naravo in svoje bližnje, pa tudi samega sebe. Je nekdo, ki mu ni vseeno za svet in ljudi okoli sebe, ni mlahav, ampak stopa po svoji poti vedno naprej, išče, razmišlja, je iznajdljiv, občuduje in postaja vedno boljši.
Vsak skavt naj bi skavtska načela uresničeval tudi v vsakdanjem življenju in poskušal uresničili misel ustanovitelja skavta Baden Powella, ki je dejal: ˝Pustite svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli˝ (Intervju z Lucijo Simončič, Priloga).
Načela skavtskega gibanja
Skavtstvo temelji na treh načelih, ki predstavljajo njegove temeljne zakone in prepričanja. Nanašajo se na ˝dolžnost do Boga˝, ˝dolžnost do drugih˝ in ˝dolžnost do sebe˝. Prvo se torej nanaša na osebni odnos do duhovnih vrednot življenja, drugo na odnos do družbe v širšem pomenu besede, in tretje na človekovo obvezo do samega sebe. Podrobneje si poglejmo vsako od teh načel (P.B. Box, 6).
DOLŽNOST DO BOGA
P.B. Box (1998, 6) pravi, da je načelo ˝dolžnost do Boga˝ definirano kot ˝privrženost duhovnim načelom, lojalnost do vere, ki jih izraža, in na sprejemanje dolžnosti, ki iz tega izvirajo˝. Potrebno je poudariti, da velja ta definicija tudi za vere, ki niso monoteistične kot npr. hinduizem, in tiste, ki ne priznavajo osebnega Boga kot npr. budizem.
Celotni vzgojno-izobraževalni pristop gibanja je namreč, da pomaga mladim preseči materialni svet in tako začno iskati duhovne vrednote življenja.
DOLŽNOST DO DRUGIH
Dolžnost do drugih pomeni najprej ˝lojalnost do domovine v sozvočju s širjenjem lokalnega, nacionalnega in mednarodnega miru, razumevanja in sodelovanja˝. Prav tako pa tudi pomeni udeleženost v razvoju družbe ob priznavanju in spoštovanju dostojanstva sočloveka in celovitosti narave sveta.
Koncept človekovega dostojanstva je temeljno vodilo mednarodne skupnosti in je poudarjen tudi v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah. To preprosto pomeni, da mora vsako dejanje, ki se ga lotimo v skavtstvu, temeljiti na spoštovanju človekovega bitja.
Koncept celovitosti sveta narave izraža zamisel o varovanju narave, ki je vedno bila temelj skavtstva. Poudarja, da življenjski prostor človeka na zemlji in živih organizmov na njej sestavljata ekološko celoto, medsebojno odvisni sistem in se kakršnakoli poškodba na enem delu odraža na celotnem sistemu. Ta koncept tudi poudarja, da pri sledenju razvojnih ciljev človek ne sme izkoriščati naravnih bogastev na tak način, da bi porušil ravnovesje in harmonijo v naravi (Box, 1998, 6).
DOLŽNOST DO SAMEGA SEBE
Ta princip je definiran kot ˝odgovornost za razvoj samega sebe˝. Vsak človek mora prevzeti polno odgovornost za razvoj svojih lastnih sposobnosti. To se popolnoma ujema z vzgojno-izobraževalnim namenom skavtskega gibanja, to je pomagati mladim pri razvoju njihovih potencialov – proces, ki so ga imenovali ˝rast˝ osebnosti (Box, 1998, 6).