Ko smo prispeli do našega začasnega prebivališča smo se razdelili po sobah in se zbrali v skupnem prostoru. Tam so nas pričakali voditelji, nato pa smo imeli kratek kviz s katerim smo dobili in spoznali mornarja, katerega posadka smo bili. Tako so nas Ferdinand Magellan, Vasco da Gama, Marko Polo, Krištof Kolumb, Bartolomeo Diaz vodili in nam bili za zgled skozi celotno zimovanje. Kot oni smo se tudi mi v petek zvečer pripravljali na dolgo pot, ki nas je čakala in poskušali premagati vse strahove, s kratkimi igricami, v katerih smo prikazali popotovanje vsakega od mornarjev in si z obilo smeha in petja popestrili večer.
Naslednje jutro po Matejevi telovadbi in zajtrku, pa so nas poslali na dolgo pot preko širnih voda v trdnem stanju. Vsaka posadka (vod) je dobil svoj zemljevid, na katerem so bile vrisane točke,do katerih smo morali priti. Kjub manjšim težavam, ki so nas spremljale ob začetku poti, smo se vse posadke srečno odpravile na dolgo pot. Na točkah so nas že čakali izkušeni mornarji (kdo drug kot naši voditelji), ki so nam postavljali različne izzive. Naredili smo si snežno zatočišče in trdnjavo z opazovalnico, uporabili kanček domišljije in znanja ter odkrivali različna ozvezdja, se orientirali po kontra azimuti, uporabljati svoja čutila in v naravi poiskati različne predmete, ter zakuriti ogenj. Seveda pa tudi premagati in najti pravo pot, kar sploh ni bilo tako enostavno, vendar smo na koncu nasmejanih obrazov prispeli na naš cilj, kjer nas je že čakalo res težko pričakovano kosilo. Le to je bilo res odlično in smo ga pojedli z veliko slastjo na koncu pa so nas naši kuharici Tina in Marta lepo presenetili še s torto v čast našemu ustanovitelju Baden Powelu. Po dolgem dopoldnevu smo imeli kratek počitek, nato pa smo znova oblekli smučarske hlače zavili šale okrog vratu in si nadeli rokavice ter se odpravili ven. Naša naslednja naloga je bila da smo v 2 urah postavili zavetišče/prenočišče, postavili ogenj in zavreli vodo. Čeprav se sliši enostavno je bilo pravo nasprotje tega. A na koncu je kar dvema vodoma, Orlom in Levitom uspelo zakuriti ogenj. Ko se je dan nagibal proti večeru smo se odpravili noter, pojedli večerjo in se začeli pripravljati na veseli večer. Pred tem pa smo po vodih določili ime našim novim članom, ki so ga nato slovesno v kvadratu tudi dobili. Sedaj tudi oni imoli vrata nosijo rutke pripravnikov, na katere morajo prav tako paziti kot ostali skavti na svoje rutke. Za veseli večer je morala vsaka posadka predstaviti državo v kateri je rojen njihov kapitan. Tako smo zapeli, zaplesali, odrepali ali odigrali in na zabaven način predstavili Italijo ter Portugalsko. Sledilo je petje in različne igre, ko pa je kazalec že dosegel polnoč smo se še vsi skupaj zahvalili za tako lep dan, zapeli gospod med šotori in se odpravili spat. Pred tem pa so nam voditelji na vrata prišli zapet uspavanko in tako smo še lažje zaspali.
Naslednje jutro nas je tako kot tudi v soboto zbudil, zvok diđiriduja, ki je bil enak ladijskemu puhanju in nam je šel že pošteno na živce, vendar nas je hitro vrgel pokonci:). Nato smo se odpravili ven pospravili naša prenočišča, ki so nas zjutraj pričakala v malce drugačnih stanjih kot prejšnji večer in pozajtrkovali. Nato smo sklicali kvadrat dvignili zastavo in se odpravili v nov dan. Spoznavali smo različne oblike signalizacije, preko piščalke in vrvi smo si signalizirali različne stavke z morsejevo abecedo, ter se učili prepoznati signale z zastav. Nato je bil čas da po vodih sestavimo igre, ki jih boste lahko videli na proslavi za 10 letnico stega. Na plan je prišlo kar nekaj dobrih in zanimivih idej, ki pa jih moramo še izpiliti in popraviti. Takoj za tem smo se odpravili k maši, po njej pa imeli kosilo. Nazadnje smo morali še spakirati in pospraviti prostore, se zahvaliti naši Marti in Tini, ki so res fantastično kuhale (se priporočamo tudi za drugo leto) ,ter se odpraviti proti avtobusu, ki nas je že čakal. Ko smo bili vsi spakirani in smo se prepričali da nikogar nismo pozabili pa smo se lahko odpravili proti domu. Celo pot smo prepevali in veseli prispeli nazaj v Šentjernej , kjer so nas že čakali naši starši.
Tako je za nami še eno nepozabno zimovanje, za nekatere prvo ali pa zadnje, vsem pa se bo zagotovo vtisnilo v spomin, kot eno najboljših. Hvala našim voditeljem in vsem, ki so ga pripravili in nam popestrili še en vikend:)