... katerega dih daje svetu življenje, usliši me. Majhen sem in šibak; potrebujem Tvojo moč in Tvojo modrost. Naj uživam Tvoje lepote: naj moje oči vedno zrejo v rdeč in vijoličen sončni zahod; naj moje roke spoštujejo stvari, ki si jih naredil; in naj se moja ušesa izostrijo v poslušanju Tvojega glasu. Naj bom moder, da bom lahko spoznal stvari, ki se jih morejo naučiti Tvoji otroci, ki si jih skril v slehernem listu in kamnu. Naj bom močan, a ne vzvišen nad svojimi brati, temveč sposoben boja s svojim največjim sovražnikom: s sabo. Naj bom vedno pripravljen priti k Tebi odprtih oči. In ko mi bo življenje pojemalo, kot pojema sončni zahod, bo moja duša prišla k Tebi brez sramu!