No, pa saj to se vedno. Igrali smo se pohodnike in zadihani prišli na vrh Vinjega vrha. Očaralo nas je zahajajoče sonce. Fotoaparat je začel škljocat. Nekateri so presenečeni ugotovili, da se v njih skriva pravi talent za poziranje pred objektivom. Drugi so žejo potešili s snegom. Nato pa smo se počasi odpravili v dolino. V rdečem avtu so nas čakali....krofiiiiii! 13 krofov. Za vsakega dva! Čajčkanje na stopnicah in sladkanje z velikimi krofi je smo si popestrili z gledanjem sosedove televizije (namesto načrtovanega gledanja zvezd). Po štirih urah skavtanja smo mograli oditi domov. Še vedno je bila sobota, vendar za nekaj odtenkov svetlejša. :)