Pozno zvečer smo utrujeni od klepetanja zaspali in se kljub strahu, da se zadušimo z ogljikovim monoksidom zbudili v nov dan, ki smo ga pričeli s katehezo duhovnega asistenta Damjana. Voditelja sta nas seznanila z listino klana, nato pa smo se lotili različnih vprašanj, s katerimi bomo listino lahko zasnovali. Ko smo iz naših možgančkov izčrpali vse ideje, smo se odpravili na pot. Čez drn in strn ter ob potočku in niti poledenel klanec nas ni ustavil. Med potjo smo se pogovorili z našima osebnima spremljevalcema nato pa smo prispeli do našega ''cilja''- do kmetije, nakateri živijo prijazni ljudje, ki so nam posodili sanke za sankanje in nas kasneje tudi pogostili z obilnim kosilom, ki ga resnično nismo pričakovali. Z bolečinami v želodcih smo se nato odpravili proti našemu začasnemu domu. Še dobro, da imamo 3 želodce, da bolečina ni bila tako neznosna. Ker aktivnosti na snegu še nismo imeli dovolj, smo se še nekajkrat z lopatkami spustili po sosednjem klancu ter tekali po visokem snegu. Sledil je »krajši« počitek, nato pa so naše misli spet zašle k listini klana. Tekom večera smo se veliko presmejali, Janu izb(i)rali skavtsko ime, nato pa se potopili v prepotreben spanec. V nedeljsko jutro smo se z nasmehom prebudili s pomočjo sončka. Šli smo k sveti maši pri kateri smo tudi sodelovali. Po maši sm opojedli kosilo, pospravili in se nato zadovoljni vrnili proti domu.
